Ste hipersenzitivec?

Nekateri ljudje smo pač bolj občutljivi. Takšni smo. 

Zato nas drugi doživljajo kot plahe, neodločne, zavrte ali pa nevrotične. Dejansko pa smo samo bolj občutljivi. 

Ste tudi vi takšni?



Ali intenzivno čutite bolečino drugih ljudi?

Doživljate agonijo, če se morate odločiti?

Imate raje individualne športe?

Vam hitro stopijo solze v oči?

Nimate naravnega ščita in vas hitro vznemiri, če kdo stoji za vašim hrbtom?

Ste morda nagnjeni k hiphondriji ali pa ste zelo telesno občutljivi?

Se neprijetno počutite med ljudmi in se nalezete njihovih občutij?

Želite ustreči drugim in zadovoljite njihove potrebe pred svojimi?

Ste zelo občutljivi na kritiko in to kompenzirate z ustrežljivostjo?

Potem ste verjetno hipersenzitivec. Temu se reče hiperempat ali izjemo občutljiva oseba. To ni motnja, to je osebnostna značilnost. Ne da se je odpraviti. 

Če vam drugi rečejo, 'daj, ojačaj malo, ne bodi tako občutljiv-a' in se vi odločite, da boste tekmovali z ostalimi na njihov način ... vam bo morda uspelo. Vendar to ni vaš teren in skoraj gotovo se boste čez čas iztrošili. 

Zanikanje sebe terja svoj davek in čez čas boste obtičali, ker boste čutili, da tako ne gre več naprej. Svoje značilnosti lahko prekrijete, ne pa odpravite.

Po mojih izkušnjah so hipersenzitivci večinoma ektomorfni telesni tip (asteniki). To so visoki, gracilni, suhi ljudje z nižjo telesno težo, manjšo mišično maso in hitrejšim metabolizmom. To so tisti ljudje, ki smo jih v šoli obkladali z vzdevki žirafa, trlica, prekla, zobotrebec, dolgin, suha južina ali kaj podobnega. Za njih je bolj značilno, da iščejo samoto, da so bolj napeti, zadržani, tesnobni. Torej idealni za hipersenzitivca. Čeprav ni vsak astenik že hipersenzitivec in obratno, ni vsak hipersenzitivec tudi astenik. Ampak, če ste takšne sorte, potem je večja verjetnost, da ste bolj občutljivi kot je povprečje.

Kaj pomeni hipersenzitivnost v praksi? 

Sega od zelo nepomembnih stvari do zelo pomembnih. Mene na primer moti nežna dlačica v uhlju, ker me 'draži' in se moram praskati. Včasih sem se v postelji zelo dolgo premetaval, dokler nisem našel točno pravega položaja, da sem lahko zaspal. Hlače okoli pasu si popravljam gor-dol, levo-desno, da odpravim neprijetne občutke. 

Nepomembno? Morda, ampak realno. Se da odpraviti? Da se desenzibilizirati, čeprav se potem pojavi kaj drugega. 

Kaj pa so bolj pomembne stvari? 

Vstop v neznano družbo in okolje mi je vedno velik napor. Komunikacija z neznanci je izjemno naporna. Po stikih sem lahko povsem pretresen. Vse v meni trepeta in odmeva. Da to preprečim, se moram prav posebej naravnati in angažirati ter si nadeti 'masko', to pomeni posebno držo. 

Veste, koliko energije gre za to? Ogromno. Zato ni čudno, da se hipersenzitivci boljše počutimo sami ali s podobnimi ljudmi.

Ampak jaz sem še v redu. Naučil sem se učinkovito uporabljati hipersenzitivnost kot svojo prednost. Kot mentor za življenje znam dobro razbirati dogajanje v ljudeh (čustvena stanja, namene, medosebne povezave) in naučil sem se ohranjati distanco, da me dražljaji na preplavljajo.

Moja znanka Lidija pa je hipersenzitivec na kvadrat. Zdi se mi zanimiva zato, ker se da pri njej videti, kako hipersenzitivnost deluje. 

Hipersenzitivci so empati, to pomeni, da čutijo druge. Morda je razlog za to, da imamo več zrcalnih nevronov kot je povprečje. Morda imamo nižji vzdražnostni prag. Kakorkoli že, Lidija čuti vse. Čuti prostor, ali se v njem dobro počuti ali ne, čuti ljudi, čuti zvoke in glasove. Vse to čuti v svojem telesu. Hkrati pa čuti svoje lastne telesne senzacije, neodvisno od zunanjih dražljajev.

Lidija je torej preplavljena z raznovrstnimi občutki, vse v njej trepeta, vedno se nekaj dogaja. V informacijski teoriji bi temu rekli šum. Šum ne pomeni nič, šum je samo šumenje. 

Ko se pogovarjate po telefonu in je signal slab, slišite v ozadju govora šumenje in prasketanje. Na šumenje ljudje ne polagamo pozornosti, ga ignoriramo. V posebnih primerih, ko je tudi glas sogovorca udušen in tih, pa ne ločimo več, kaj je šum in kaj informacija. Nekaj takega se dogaja pri hipersenzibilnih osebah.

Lidija ne loči, ali jo telesni občutki opozarjajo, da bi bilo dobro, da obiščete zdravnika, ali pa je to samo nepomemben šum. Ko je v nekem prostoru in čuti dražljaje v telesu, ne ve, ali je to zato, ker je v stenah dosti električnih napeljav ali pa je to samo njena lastna telesna vzdraženost. Tudi pri presoji druge osebe ni zanesljiva, ali jo ta gleda po strani, ker ima nekaj za bregom, ali pa je to pomešala s svojimi notranjimi dogajanji.

Ljudje bi rekli, da si izmišljuje, da je preobčutljiva, vendar to ni njena kaprica. Njen sistem tako deluje. Verjetno ima preveč povratnih zank in njen živčni sistem preveč podrobno motri dogajanje v telesu. 

Pri vseh ljudeh živčni sistem motri dogajanje v telesu, vendar ker je dražljajski prag naravnan višje, se dražljaji manjše jakosti prefiltirajo in se sistem odzove samo na večje. Zato pri večini ljudi pridejo v zavestno polje možganov samo močnejši dražljaji, pri višje občutljivih ljudeh pa tudi dražljaji z nižjo jakostjo. Nerodna reč pa je, da možgani potem ne ločijo več, kaj je bolj in kaj manj intenzivno. Torej je vse enako pomembno in sproža enake alarmne reakcije.

Očitno je življenje hipersenzibilnežev bistveno bolj stresno kot za normalne ljudi. Zelo si morajo prilagoditi svoj življenjski stil, da lahko normalno živijo. Zato si visoko občutljive osebe pogosto poiščejo strategije, da nevtralizirajo svoje občutke. 

Ker imajo visoko raven notranjega nemira, so nagnjeni k samopomirjajočim aktivnostim, na primer se praskajo, dotikajo, gladijo, mencajo z nogami, itd. Težko so pri miru in so radi v nenehnem gibanju, ker tako skanalizirajo svoj nemir. Radi imajo dolge sprehode v samoti, da so sami s svojimi občutki in mislimi. Potrebujejo dosti miru in časa zase, da ohranjajo ravnovesje. Pritegujejo jih delovna področja, kjer lahko v miru in sami opravljajo svojo službo. Veselijo jih tudi ustvarjalne dejavnosti in imajo bogat notranji svet. Najdejo se v duhovnosti, ker jih meditacija sprosti in umiri šum.

Torej če ste hipersenzibilni tudi vi, to ne pomeni, da niste prilagojeni za ta svet, marveč da imate določeno prednost. Boljše znate razbirati sporočila med vrsticami in imate boljši instinkt ali intuicijo. Tudi za vas obstaja prostor pod soncem, kjer lahko živite svojo avtentično vlogo.

Hvala ker delite
in komentirate na FB
 

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika